UNICEF-ov projekt Kako se počutiš?
UNICEF-ov projekt Kako se počutiš? je nacionalni projekt, osredotočen na krepitev duševnega zdravja, psihološke prožnosti ter čustvene pismenosti otrok in mladostnikov. Namenjen je vzgojno-izobraževalnim zavodom, lokalnim skupnostim in mladinskim organizacijam, ki želijo soustvarjati okolja, v katerih je o čustvih mogoče govoriti odkrito, spoštljivo in varno.
Projekt izhaja iz preprostega, a izredno pomembnega vprašanja – kako smo zares?
Ko se odrasli naučimo to vprašanje postaviti na pravi način in tudi zdržati z odgovorom, otrokom in mladim odpremo prostor, kjer so lahko slišani, razumljeni in sprejeti.
Aktivnosti projekta izvajamo v okviru Konzorcija za krepitev psihosocialne odpornosti otrok in mladih, ki ga sestavljamo:
UNICEF Slovenija (nosilec projekta)
Izobraževalno-svetovalni center Šolska svetovalnica
Lunina vila – inštitut za zaščito otrok
Voluntariat – zavod za mednarodno prostovoljno delo
Kot konzorcij naslavljamo področje duševnega zdravja v obdobju otroštva in mladosti, ko se oblikujejo temeljne sposobnosti čustvene regulacije, odnosa do sebe in drugih ter načini spoprijemanja z obremenitvami.
Verjamemo, da lahko s podporo odraslih vsaka šola in vsaka skupnost postane prostor varnosti, zaupanja in rasti.
Zakaj se ukvarjamo z vprašanjem “Kako se počutiš?”
Otroci in mladi se v sodobnem okolju pogosto srečujejo z intenzivnimi čustvenimi in psihološkimi pritiski, o katerih težko spregovorijo. Mnogi svojo stisko nosijo tiho, v skladu z družbenimi pričakovanji “biti priden” in “ne motiti”. Prav te tihe stiske so pogosto najtežje opazne, zato je ključnega pomena, da jih odrasli znamo:
opaziti,
jih o njih povprašati,
poslušati brez obsojanja,
usmeriti k ustrezni podpori.
Duševne težave se pri mladih lahko razvijajo hitro, dolgo časa neopazno in brez ustrezne odrasle podpore. Z zgodnjim prepoznavanjem stiske, odpiranjem dialoga o čustvih ter krepitvijo varnih odnosov pomembno zmanjšujemo tveganja ter izboljšujemo možnosti za zdrav razvoj.
Projekt spodbuja razumevanje, da čustva niso problem, temveč pomembna sporočila. Težave nastanejo takrat, ko otrok z njimi ostane sam.